Stanje umetne inteligence v slovenskih proizvodnih podjetjih, 2026
Analiza uporabe UI v proizvodnem sektorju na podlagi raziskave KCUI 2026: operativni primeri uporabe, razvojna vrzel med piloti in produkcijo ter ključni izzivi transformacije.
Slovenska proizvodna podjetja so vstopila v novo fazo uvajanja umetne inteligence. Če je bil prvi val uporabe UI predvsem usmerjen v podporne in znanjsko intenzivne procese, kot so IT, dokumenti, podpora uporabnikom in generativna UI, se v proizvodnji težišče premika v bolj operativne primere uporabe. Podatki raziskave KCUI 2026 kažejo, da je UI v proizvodnih podjetjih že opazno prisotna, vendar je njena dejanska uvedba še precej manj zrela od samega interesa ali eksperimentiranja. V vprašalniku je UI opredeljena široko: vključuje strojno učenje, obdelavo besedil, računalniški vid, optimizacijo, generativno UI in tudi fizično UI, kot so robotika in avtonomni sistemi.
Najpomembnejša ugotovitev je, da je UI v proizvodnji bolj operativna kot v večini drugih dejavnosti. Med proizvodnimi podjetji jih 42,4 % poroča, da UI uporablja v proizvodnji, 30,3 % pa v nabavi, kar je precej nad povprečjem celotnega vzorca, kjer je ta delež pri obeh področjih 17,7 %. Hkrati so prihodnji primeri uporabe v proizvodnji pogosteje povezani z računalniškim vidom, napovednimi modeli in optimizacijo, torej s primeri, ki so neposredno vezani na kakovost, planiranje, spremljanje procesov in učinkovitost delovanja.
Prav tu pa se pokaže tudi glavna razvojna vrzel. V proizvodnih podjetjih je 30,3 % uporabe še vedno v fazi pilotov ali preverjanja koncepta, medtem ko le 9,1 % podjetij poroča o UI v produkciji. Kar 60,6 % uporabe ostaja ad-hoc, le 6,1 % pa ima UI integrirano v ključne procese. To pomeni, da je v proizvodnji zanimanja in eksperimentiranja veliko, vendar je prehod iz pilotskih projektov v redno, stabilno in merljivo uporabo zahtevnejši kot drugod. Razlog ni predvsem v pomanjkanju tehnologije, temveč v večji kompleksnosti izvedbe: v proizvodnji je treba UI povezati s procesi, podatki, kakovostjo, odgovornostmi in pogosto tudi z občutljivimi internimi poslovnimi podatki.
Dodatno to potrjuje tudi dejstvo, da se skoraj polovica proizvodnih podjetij, natančneje 46,9 %, najpogosteje ustavi že pri prepoznavanju pravega primera uporabe. To je več kot v celotnem vzorcu, kjer ta delež znaša 35,2 %. Splošna slika raziskave kaže, da slovenskim organizacijam pri uvajanju UI največkrat primanjkuje časa, znanja in podpore pri izbiri pravega problema, ki ga je smiselno reševati z umetno inteligenco. V proizvodnji je ta izziv še bolj izrazit, ker so vložki višji, integracija zahtevnejša, koristi pa morajo biti zelo jasno povezane z operativnim učinkom.
Za slovenska proizvodna podjetja je zato ključna ugotovitev naslednja: UI v proizvodnji ni predvsem tehnološki projekt, temveč projekt operativne transformacije. Uspešna bodo tista podjetja, ki bodo znala izbrati dovolj konkreten primer uporabe, urediti podatkovno osnovo, določiti odgovornosti ter učinke meriti z jasnimi kazalniki. Splošna raziskava KCUI kaže tudi, da digitalna zrelost močno sovpada z UI zrelostjo: organizacije z boljšo digitalno osnovo bistveno hitreje prehajajo v produkcijo in širjenje rešitev. To za proizvodna podjetja pomeni, da UI praviloma ne bo uspešna brez predhodno urejenih procesov, podatkov in upravljanja.
Pogled naprej je kljub temu zelo spodbuden. Proizvodnja je eno od področij, kjer ima UI v Sloveniji najbolj konkreten poslovni potencial. Posebej obetavni so primeri uporabe, kot so nadzor kakovosti z računalniškim vidom, napovedno vzdrževanje, optimizacija proizvodnje in planiranja, boljše odločanje v nabavi ter avtomatizirano zaznavanje odstopanj v procesih. Vendar bo naslednja faza razvoja manj odvisna od same dostopnosti orodij in bolj od sposobnosti podjetij, da UI vključijo v realno delovanje podjetja na varen, merljiv in organizacijsko vzdržen način.
Opomba o viru: zapis temelji na vprašalniku raziskave KCUI 2026, ki je bila izvedena v februarju 2026.
